Lep jesenski dan smo z učenci  devetih razredov naše šole izkoristili za celodnevno ekskurzijo v Rezijo.

Zbrali smo se ob 6.30 in se v meglenem jutru odpeljali preko Vipavske doline, Nove Gorice in naprej po dolini smaragdne Soče do Deskel, kjer smo na krajšem postanku pojedli malico. Ob prihodu v Kobarid so se megle dvignile in pozdravili so nas s soncem obsijani vrhovi Kobariškega Stola, Polovnika in Krna. Tu smo se razdelili v skupine in si  z vodniki ogledali Kobariški muzej. V različnih sobah so na ogled orožje in orodje, ki so ga uporabljali vojaki, pa tudi številne fotografije, zemljevidi in spominski predmeti. Spoznali smo izjemno težek položaj in nečloveško trpljenje vojakov, ki so se borili na Soški fronti. Pot smo nadaljevali preko mejnega prehoda Robič, na ozemlje Italije, kjer na hribovitem ozemlju Beneške Slovenije živijo zamejski Slovenci. Spoznali smo njihov položaj in težnje za več pravic in večjo prepoznavnost. V dolino Rezijo smo se pripeljali po ozki poti ter se razdelili v dve skupini.  Prvo skupino je v vasi Ravanca prijazno sprejel g. Sandro in nam predstavil kulturno središče Rezije – Rozajanski dum. Naučil nas je tudi osnov rezijanskega plesa, ob spremljavi violine in violončela. Ples je zelo ritmičen in tudi mi smo z veseljem udarjali z nogo ob tla. Ogledali smo si tudi zanimiv in interaktivno opremljen muzej  Julijskih predalp. Druga skupina je spoznavanje Rezije začela v vasi Solbica, kjer jih je prijazno sprejela ga. Luigia. Predstavila je življenje in vsakdan ljudi v Reziji, ogledali so si tudi Muzej rezijanskih ljudi in muzej brusačev. Tu je predstavljena stara obrt prebivalcev Rezije, ki so s svojimi vozički in kolesi potovali okoli (zahajali su tudi v naše kraje) ter brusili nože, popravljali dežnike, »flikali« lonce in vezali počene sklede. Po ogledih sta se skupini zamenjali, tako da smo lahko vsi doživeli in spoznali življenje v Reziji. Pojedli smo tudi kosilo iz nahrbtnika in se nato preko Kanalske doline  odpravili na našo zadnjo točko ekskurzije – na Stražo nad Bledom. Ekskurzijo smo zaključili z adrenalinskim spustom na poletnem sankališču. Pojedli smo še kar je ostalo v nahrbtnikih in se preko Ljubljane odpeljali proti Postojni.

Malo utrujeni, vendar polni novih vtisov in spoznanj smo se vrnili domov.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izpeljavi te ekskurzije.

Učitelji spremljevalci